Z namenom ohranjanja veščine suhozidne gradnje in kulturne krajine, katere ključni sestavni del so suhi zidovi in drugi elementi grajeni na suho, bo v petek, 17. novembra na Poligonu suhozidne gradnje v Živem muzeju Krasa v Sežani potekala delavnica za predstavnike kraških občin z obeh strani meje. Na predstavitvi bodo udeleženci pod mentorstvom nosilcev veščine suhozidne gradnje vpisanih v Register nesnovne kulturne dediščine obnavljali suhi zid ob stari Bazovski cesti. Delavnica se bo zaključila z malico in razgovorom o izzivih ohranjanja kulturne krajine Krasa. V primeru dežja bo dogodek potekal v skromnejšem obsegu na sedežu Občine Sežana.
V Partnerstvu kraške suhozidne gradnje, ki v sodelovanju z Občino Sežana in Zavodom Anima Mundi organizira dogodek, se že deset let zavzemajo za ohranjanje te prastare umetnosti. Z vključevanjem strokovnjakov in aktiviranjem lokalnih skupnosti ter sodelovanjem domačinov, ki še poznajo veščino gradnje na suho organizirajo aktivnosti za različne ciljne skupine, od obnov do predavanj, izobraževanj in delavnic za otroke.
V letošnjem projektu Suhi zid in ohranjanje kulturne krajine, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo in v okviru katerega bo potekala predstavitev za predstavnike občin, še posebej izpostavljajo pomen ohranjanja kulturne krajine Krasa. Premalo se zavedamo, da monumentalni spomenik mreže suhih zidov, ki pokriva ves Kras, daje edinstvenost in prepoznavnost pokrajini. Nastajal je s trudom prednikov pretežno pri oblikovanju obdelovalnih površin skozi različna zgodovinska obdobja od časa gradišč do 20. stoletja.
Kulturna krajina je dinamičen in kompleksen sistem, tako jo je težko in pogosto nemogoče zaščititi ali rekonstruirati in jo s tem ohranjati za bodoče rodove kot preostalo nepremično kulturno dediščino. Zato je toliko bolj pomemben odnos, ki ga gojimo do nje. Funkcija, ki so jo imeli včasih suhi zidovi se s spreminjanjem kmetijstva in obdelave površin spreminja. Od funkcije razmejevanja in zaščite zemljišč se pomikamo k vlogi zaznamovanja identitete, posebnosti in s tem prepoznavnosti. Ob tem ima kulturna krajina Krasa z elementi grajenimi na suho še številne vloge, kot so naravoslovna, ekološka, družbena in socialna, kulturna in oblikovna.
V projektu Suhi zid in ohranjanje kulturne krajine so bile organizirane tudi delavnice za otroke, izobraževanje za učitelje in vzgojitelje kraških šol in vrtcev z obeh strani meje, predstavitve pedagogike kulturne dediščine na temo suhih zidov po različnih pokrajinah Slovenije in oblikovan osnutek deklaracije o suhozidnih gradnjah kot snovni vrednoti človeštva, ki bo predstavljen v mednarodnem merilu. Trenutno se zaključuje izobraževanje o veščini suhozine gradnje za skupino mladih udeležencev s Krasa, ki bo v prihodnje skrbela za vodenje delavnic, izobraževanj in prenos veščine na mlajše rodove.
