7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja. Z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja na svetovni ravni ga praznujemo od leta 1950, in sicer na obletnico ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen zdravju mater in novorojenčkov – poteka pod geslom Zdravi začetki, svetla prihodnost, s čimer opozarjamo na pomembnost skrbi za zdravje mater in dojenčkov, saj je to temelj zdravih družin in skupnosti, kar vsem nam pomaga zagotoviti obetavno prihodnost.
Mi pa tokrat izpostavljamo SEDEČI NAČIN ŽIVLJENJA in pomen gibanja za ohranjanje zdravja.
Sedeči način življenja – tveganje za zdravje
Strokovnjaki s področja javnega zdravja ugotavljajo, da so v pretežnem delu sveta kronične nenalezljive bolezni (kot npr. bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen) najpogostnejše in se že pojavljajo kot glavna epidemija. Med vzroki za tako stanje je tudi hiter prehod k sedečemu načinu življenja, ki se navadno pojavlja v družbi z neuravnoteženo prehrano in kajenjem tobaka ter pitjem alkohola.
Sedeči način življenja sestavljajo: opuščanje gibanja v funkciji transporta (prevoz na delo z avtomobilom ali s sredstvi javnega prevoza namesto peš ali s kolesom), vedno več delovnih opravil v sedečem položaju, preživljanje prostega časa pred računalnikom, televizorjem...
Zaradi zdravja in počutja je nujen premik k bolj zdravemu načinu življenja. Poleg zdrave prehrane, obvladovanja stresa in zadostnega spanca se priporoča dnevno telesno dejavnost oziroma gibanje.
Koristi telesne dejavnosti
Telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje, prispeva k boljši kakovosti življenja tako v telesnem kot v psihosocialnem pogledu. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno, kot je na primer hitra hoja, koristi zdravju odraslega človeka.
Aktiven življenjski slog
Priporočljivo je, da si prizadevamo osvojiti aktiven življenjski slog. To pomeni, da smo večino dni v tednu (pet dni ali več) dnevno telesno dejavni vsaj 30 minut bodisi v prostem času, v službi in na poti v službo ali iz službe ali pri domačih opravilih. Telesna dejavnost naj bo zmerna ali intenzivna (srčni utrip se dvigne, postane nam toplo, smo zadihani), načrtovana ali nenačrtovana. Pomembno je, da je redna in da postane del vsakdanjega življenja. Ni nam treba biti zmerno do intenzivno telesno dejavni 30 minut skupaj. Seštevamo vse, kar smo opravili čez dan. Priporočljivo pa je, da smo telesno dejavni vsaj od 10 do 15 minut skupaj.
Kaj lahko storimo
Začnimo se gibati že danes. Tu je nekaj možnosti za telesno dejavnost:
Spremljajte, koliko časa porabite za telesno dejavnost. Presenečeni boste, kako hitro boste zbrali 30 minut.
Za ljudi, ki presedijo manj kot 8 ur na dan, je bolj verjetno, da bodo bolj zdravi kot tisti, ki presedijo več kot 8 ur na dan. Strokovnjaki zato priporočajo, naj se čas, ki ga preživite sede, zmanjša na najmanjšo možno mero in naj se čas sedenja čim pogosteje prekinja.
Kako zmanjšati čas vsakodnevnega sedenja?
- Sedenje prekinite vsako uro ali dve, in to za vsaj minuto ali dve.
- Dejavnosti, ki jih običajno opravljate sede, prekinjajte s krajšo stojo oziroma še bolje s kratkotrajnim gibanjem (npr. ko govorite po telefonu).
- Peš v službo, po opravkih, domov.
