Do prelomnega leta 2030 bo morala Slovenija zmanjšati rabo končne energije za 11,1 %.
Ker poraba energije v stavbah predstavlja precejšen delež skupne porabe energije, bo ravno v stavbah z uvedbo učinkovite rabe energije potrebno zmanjšati končno energijo za 15 %. Za javni sektor to pomeni, da bo potrebno prenoviti kar 3 % skupne tlorisne površine stavb.
V investicijah bo morala biti energetska učinkovitost na prvem mestu. Javne zavode, Občine, upravljavce objektov v lasti države in občin zato čaka zelo intenzivno delo najprej na področju temeljitih oz. razširjenih celovitih energetskih pregledov stavb, ki bodo podali točne ugotovitve kaj vse je potrebno sanirati.
Pridobitev projektne dokumentacije in prijave na razpise za pridobitev subvencij je drugi korak, medtem ko je izvedba naslednji. Ne pa zadnji.
Ključnega pomena je preverba, kaj je energetska sanacija prinesla. Kako se obrestujejo finančni vložek ter spopadanja z vsemi administrativnimi ovirami in izvedba, prikazuje uspešna zgodba celovite prenove športne dvorane v Sežani, katere del je bila tudi energetska sanacija.
Spomnimo.
Občina Sežana je športno dvorano celovito obnovila v letih od 2020 do 2024. Energetska sanacija (2023 in 2024) je obsegala namestitev 1.003,63 m2 toplotno izolirane fasade, 1.910,37 m2 toplotne izolacije ravne strehe in zamenjavo oken v površini 16,55 m2. Za gradbena dela celotne investicije je bilo potrebno odšteti 620.862,88 EUR z vključenim DDV. Upravičen strošek pri črpanju nepovratnih sredstev so bila samo gradbeno obrtniška dela. Ekosklad je za tri omenjene energetske ukrepe Občini decembra 2024 povrnil 85.707,17 EUR. Projekt sta sofinancirala še Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v višini 250.000,00 EUR in Fundacije za šport z zneskom 73.936,00 EUR. Občina Sežana je tako za gradbeno obrtniška dela prispevala 211.219,74 EUR lastnih sredstev. Skupna vrednost nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Fundacije za šport in Eko sklada, skupaj znaša 409.643,17 EUR.
S športno dvorano upravlja Zavod za šport, turizem in prostočasne dejavnosti Sežana, ki skupaj s podžupanom Matejem Glavino spremlja tudi učinke sanacije. Z rezultati so več kot zadovoljni, saj poleg ugotovitev, da je v telovadnici poleti neprimerljivo hladneje kot pred sanacijo, hkrati beležijo tudi velik preboj pri stroških. Če so leta 2023 za ogrevanje porabili 215.887 kWh energenta, so ga v letu 2024 (kljub dejstvu, da so s sanacijo končali šele marca), porabili samo 120.460 kWh. V letu 2024 so tako imeli stroška z ogrevanjem samo 55 % od tistega, kar so plačevali na letni bazi pred sanacijo. Rezultati leta 2025 bodo nedvomno še boljši.
Niko Zadnik, direktor Zavod za šport, turizem in prostočasne dejavnosti Sežana povzame:
»Sanacija Športne dvorane Sežana je bila obsežen projekt, ki je zajemal več faz. Uspešno smo kandidirali na treh različnih razpisih, pri čemer je bilo veliko truda vloženega predvsem v pripravo dokumentacije in argumentacijo, zakaj je prenova dvorane ključnega pomena za šport v Sloveniji. Celoten projekt je temeljil na odličnem timskem sodelovanju vseh deležnikov, kar se je odrazilo v uspešnem črpanju sredstev. Ključ do uspeha je bila predvsem dobra predpriprava lokalne skupnosti, saj smo imeli projekte pripravljene že vnaprej in smo se zato lahko hitro odzvali na razpise. Pri sami izvedbi energetske sanacije smo dosegli odlične rezultate pri zmanjšanju porabe zemeljskega plina. Med gradbenimi deli se je na strehi zgodila tudi večja nezgoda, na katero smo odgovorno in takoj reagirali, posledično pa pridobili popolnoma novo športno talno podlago. Obenem smo notranjost dvorane osvežili in nadgradili osvetlitev z varčnim LED sistemom. Izvedeni ukrepi se danes že poznajo tako pri energetski učinkovitosti kot pri udobju uporabnikov objekta.«
In nenazadnje, tudi zunanjost objekta je s sanacijo dobila precej lepši izgled.
Ali se energetske sanacije izplačajo? Absolutno. Finančni učinki z zmanjšanjem stroškov, vpliv rezultatov na veliko boljše počutje uporabnikov objekta ter izgled so trije poglavitnejši rezultati, ki poleg podaljšanja življenjske dobe objekta, vplivajo na to, da bo tudi Sežana hitreje dosegla fond 3% skupnih površin saniranih stavb.
Fotografije: Stanje športne dvorane pred, med in po sanaciji, vir: arhiv Zavoda ŠTIP
