Dne 7. junija 1974 je bila v Sežani ustanovljena Gobarska družina Sežana, ki se je v skladu z zakonom o društvih leta 1997 preimenovala v Gobarsko društvo Sežana. Sicer pa so zametki organiziranega društvenega delovanja gobarjev nastali že prej po zaslugi slikarja Mira Kranjca, ki je spoznal dr. Dušana Vrščaja, čigar žena Sonja, rojena Zabric, je bila iz Šepulj. Zasluge za ustanovitev društva imajo še drugi člani, med katerimi velja omeniti tudi Franca Bašina. Funkcijo predsednice sežanskega gobarskega društva je leta 1981 prevzela Ljubica Tavčar Bandelj, ki društvo vodi še sedaj. Dolgo je bila tudi podpredsednica Mikološke zveze Slovenije, katere član je tudi Gobarsko društvo Sežana.
Zaščitni znak društva je lisička. V skoraj pol stoletja delovanja je društvo štelo od 60 do 120 članov, trenutno jih je približno 80. Cilji in naloge gobarjev so povezani s skrbnim varovanjem narave in njene dediščine ter spoštovanjem gobarskega kodeksa. V društvu so vključene vse generacije, ki jih druži prijateljstvo in ljubezen do narave ter koristno in zdravo preživljajo svoj prosti čas.
Osnovna dejavnost je namenjena izobraževanju članstva in širšega kroga ljubiteljev gobarjenja. V te namene svoje znanje prenašajo na mladi rod, vključujejo malčke z vrtca in učence osnovnih šol, pa tudi starejše, ko jim na razstavah svežih gob predstavljajo pomen gobarjenja ob upoštevanju ohranjanja in varovanja narave, gozdnih sadežev in kulturne dediščine.
Organizirali so številne strokovne ekskurzije in se udeleževali mednarodnih srečanj gobarjev. Uspešno sodelujejo tudi z drugimi gobarskimi društvi v Sloveniji, predvsem z Mikološko zvezo Slovenije, in Gobarskim društvom Bresadola iz Trsta, saj je več kot 20 tržaških Slovencev njihovih članov. Tesno sodelujejo z drugimi sorodnimi društvi (TD Kras Dutovlje, Razvojnim društvom Planta Coljava, Razvojnim društvom Pliska Pliskovica, SKD Vigred Šempolaj, Mladinskim hotelom Pliskovica ...).
Dobro obiskane so razstave svežih gob, ki jih navadno spremljajo tudi stojnice z reklamnim materialom in kulinarično pokušino gobjih jedi, ko obeležijo najrazličnejše prireditve in dogodke na Krasu, kot so Okusi Krasa, Oktoberfešt v Praportu, martinovanje na Bunčetovi domačiji v Dutovljah, sežanski občinski praznik in podobno. V najboljših sezonah, ko so bile na Krasu ugodne vremenske razmere za rast gliv, so na razstavah predstavili od 200 do 250 vrst gob, nabranih na kraškem terenu.
Razstave svežih gob so odlična priložnost za učenje. Gobe označijo z latinskim in slovenskim imenom ter užitnostjo, posebej označijo zaščitene vrste gob. Poznavalci gob obiskovalcem nudijo strokovno razlago o razstavljenih gobah. Tako sta v društvu opravljala veliko vlogo pri določanju vrst gob determinatorja dr. Vrščaj in ing. Milko Čebulec z Opčin, ki sta bila strokovnjaka na področju mikologije že pred delovanjem sežanskega gobarskega društva ter sta svoje bogato znanje prenašala na Mira Kranjca, ki ga je pri delovanju podpirala žena Slavka kot aktivna fotografinja, popisovalka gob, zapisničarka in drugo, ter Ljubico Tavčar Bandelj.
Društvo je za vztrajno in uspešno 40-letno delovanje na področju gobarstva prejelo srebrno plaketo Mikološke zveze Slovenije. Ob tej obletnici so izdali tudi publikacijo, ki je predstavila prehojeno 40-letno pot društva, v katerem je že več kot 40-let blagajničarka Ljubica Bezek. Društvo je izdalo zloženko Strupene gobe Krasa in Brkinov z namenom preprečevanja zastrupitev. V sodelovanju z Gobarskim društvom Istre iz Kopra pa še štiri plakate (užitne gobe Krasa in Istre, zdravilne gobe, strupene gobe in pogojno užitne gobe)
