Radica Slavković je Vrtcu Sežana zvesta od leta 1974, ko je svojo pedagoško pot začela kot vzgojiteljica predšolskih otrok. Vzporedno z delovnimi izkušnjami se je bogatilo tudi njeno formalno izobraževanje. Vedno željna znanja s področja dela in vzgoje otrok, je študij nadaljevala na pedagoški fakulteti na Reki in v Ljubljani.
Svojo poklicno pot je vedno gradila na strokovnosti. Že kot vzgojiteljica je veljala za eno izmed najbolj kompetentnih delavk, zato je bila vrsto let mentorica mnogim mladim. Zaradi marljivega dela, bogatega znanja, izjemnih izkušenj ter brezmejne srčnosti med sodelavci od nekdaj uživa ugled in priljubljenost. Prav zato so ji v vrtcu zaupali vodenje sindikata, bila pa je tudi predsednica sindikalne organizacije kraško-notranjske regije za izobraževanje in članica republiškega sindikalnega odbora.
Zadnje desetletje kot ravnateljica uspešno vodi Vrtec Sežana in se s sodelavci poglablja v vsebine, povezuje področja dela in življenja v vrtcu ter sistematično in učinkovito uresničuje cilje in načela Kurikula za vrtce.
S svojim znanjem in delom bistveno prispeva k profesionalnemu razvoju vzgojiteljic in vzgojiteljev. Neprecenljivo je njeno sodelovanje z Oddelkom za predšolsko vzgojo Zavoda RS za šolstvo pri izobraževanju človeških virov. Od leta 1994 do 2009 je bila izvajalka študijskih skupin za strokovne delavce vrtcev na Primorskem. Zaradi njene zavzetosti in predanosti je Vrtec Sežana postal študijsko središče za vzgojitelje in njihove pomočnike ter ostale strokovne delavce vrtcev v Sloveniji, s čimer prispeva k širjenju in prenosu sodobnih pedagoških znanj ter inovativnih praks v ostale vrtce.
e vrsto let je prizadevna članica upravnega odbora Skupnosti vrtcev Slovenije. Vključena je bila v kurikularno prenovo za vrtce in postala multiplikator za spodbujanje otrokovih sposobnosti za učenje ter izvajanje dela po projektni učni metodi. Aktivno sodeluje na strokovnih posvetih za vzgojno izobraževalne zavode doma in v tujini.
Aktualnost in kreativnost njenega dela se odraža v številnih domačih, nacionalnih in mednarodnih projektih. Pod njenim vodstvom so se v sežanskem vrtcu odvijali Jezik in kultura okolja, Porajajoča se pismenost, Otrokov glas in Od doma v svet — multikulturnost in večjezičnost v vrtcu, za katerega je Vrtec Sežana leta 2016 prejel Jabolko kakovosti, nacionalno priznanje za najbolje zaključene projekte.
Posebej gre izpostaviti njeno sposobnost, da zmore skupnim izhodiščem in smernicam posameznih projektov vedno dodati specifiko vrtca in njihovo lastno identiteto ter združiti teoretične rešitve s cilji in vsebinami Kurikula za vrtce. S pomočjo bogatega praktičnega konceptualna izhodišča projektov v polni meri zaživijo tudi v praksi in se cilji uspešno implementirajo v delovanje vseh oddelkov vrtca.
Zaradi inovativnih metod dela, sistematičnega pristopa, aplikativnih vsebin, medpodročnih povezav in sodelovanja z zunanjimi institucijami velja Vrtec Sežana v slovenski in širši skupnosti po zaslugi Radice za primer dobre prakse in zgled v domačem in mednarodnem okolju. Njen prispevek k razvoju in ugledu predšolske vzgoje v slovenskem prostoru je prepoznal tudi Zavod RS za šolstvo, ki ji je za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso leta 201 7 podelil priznanje Blaža Kumerdeja.
Radica se v tolikšni meri razdaja drugim in posveča svojemu delu, da ji zase največkrat zmanjka
časa. Kljub številnim poklicnim dosežkom, jo v prvi vrsti odlikuje brezmejna ljubezen do otrok. Njim se vedno posveča zavzeto, s toplino in človeško pretanjenostjo, kj jo otroci občutijo in jo imajo zato neizmerno radi. Ob vseh svojih uspehih pa ostaja skromna in ne pričakuje hvale, srečna že samo, če lahko uspešno dela.
V zahvalo za prizadevnost, strokovnost in inovativnost Radici Slavković Občina Sežana s ponosom podeljuje najvišje občinsko priznanje — NAGRADO OBČINE SEŽANA ZA LETO 2020 za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok.
Andreja Šantelj je poslanstvu policijskega poklica predana že od leta 2000, ko se je zaposlila na policijski postaji Izola. Pri opravljanju dela jo odlikuje jo predanost in učinkovitost. Preplet njenih širokih socialnih kompetenc in osebnostnih lastnosti se odraža v dobri organizaciji in odličnih rezultatih dela, predvsem pa znatnem izboljšanju stanja na področjih javnega reda in miru, kriminalitete in varnosti v cestnem prometu.
Je vedoželjna in odprta, ob delu, pa tudi sicer, pridobiva nova znanja in se vseskozi trudi, da jih uresniči tudi v praksi. Še posebej si prizadeva za profesionalno obravnavo strank v postopkih in dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na sodelovanju med kolegi. Kot policijski zaupnik je na voljo tudi za strokovno psihološko pomoč in podporo uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju delovnih nalog.
S prihodom na Kras, leta 2009, se je kot vodja policijskega okoliša Divača takoj vključila v lokalne aktivnosti in še danes samoiniciativno sodeluje v številnih lokalnih ter nacionalnih preventivnih projektih in promocijskih akcijah. Zaradi strokovnosti in prizadevnega dela ji je bil leta 2010 v skrb zaupan policijski okoliš Sežana, ki po številu prebivalcev velja za teritorialno najobsežnejšega z največjo operativno problematiko. Poleg tega so na policijskem okolišu tudi mednarodni mejni prehodi Lipica, Fernetiči in Železniški mejni prehod Sežana ter maloobmejni mejni prehod Repentabor.
Odlikuje jo aktivno delovanje v lokalni skupnosti. Že vrsto let je članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Je predstavnica Policijske postaje Sežana v Lokalni akcijski skupini, strokovno posvetovalnem organu Občine Sežana, pristojnem za pripravo usklajenih ukrepov v lokalni skupnosti na področju drog in spremljanje njihovega izvajanja. Andreja tudi sicer neizmerno veliko truda vlaga v preventivno vzgojo predšolskih in šolskih otrok ter srednješolske mladine. V osnovnih šolah na območju pristojnosti sežanske policijske postaje s predavanji seznanja otroke o odgovornem ravnanju v prometu in pasteh zlorabe prepovedanih drog, posebej pa se posveča tudi preprečevanju medvrstniškega nasilja. Zaveda se, da je za dvig vsesplošne varnostne kulture v lokalnem okolju zelo pomembno partnersko sodelovanje z drugimi institucijami.
Njeno zgledno sodelovanje z različnimi ustanovami sega tudi na področje obravnave socialno ogroženih družin, preprečevanju družinskega nasilja in svetovanju družinam. Staršem je na voljo tudi za opozorila, svetovanje in pomoč pri odkrivanju ter preprečevanju odklonskih ravnanj njihovih otrok, saj sta po njenem prepričanju preventiva in usmerjanje najboljša pot k uspešni odraslosti.
V lokalnem okolju je nedvomno zaslužna za pomembne prispevke na izpostavljenih področjih dela, za mnoge organizacijske izboljšave pri delu ter krepitev ugleda policije. Za prizadevno in uspešno opravljanje nalog je bila leta 2012 odlikovana z bronastim ščitom policije.
Andreja pa ni samo policistka v uniformi, tudi v svojem prostem času ostaja človek, ki je na voljo vsem, ki potrebujejo pomoč. Za njeno na videz zadržano zunanjostjo se skriva prav posebna človeška toplina. Z izjemno solidarnostjo do ljudi in čutom za sočloveka uspešno in spretno povezuje prvine policijskega dela s prostovoljstvom.
Občina Sežana se zaveda pozitivnih učinkov njenega delovanja za skupnost, zato Andreji Šantelj v zahvalo za predano delo policistke s poudarkom na preventivni pomoči občanom podeljuje PRIZNANJE OBČINE SEŽANA za leto 2020.
Dušan Štok se zbirateljstvu in raziskovanju preteklih dogodkov in oseb v vasi Dutovlje in njeni bližnji okolici posveča že vrsto let. Po upokojitvi je svoji zbirateljski strasti lahko namenil več časa, z vključitvijo v Turistično društvo Kras, kjer vse od pridružitve v letu 201 1 skrbi za ohranjanje kulturno zgodovinske dediščine, pa je njegovo dolgoletno delo in trud dobilo tudi javno podobo.
Dušan velja za enega večjih zbirateljev v naši občini, saj ima v svoji osebni zbirki zbranega veliko gradiva in eksponatov, ki pričajo o pestri zgodovini kraja. Zanimajo ga številna področja, od glasbe, književnosti, športa, naklonjen je tudi tehniški dediščini. Njegove zbirke segajo tudi na obrtno dejavnost kraja, saj hrani veliko predmetov, povezanih z mizarstvom, šiviljstvom, kmetijstvom in življenjem naših prednikov na sploh.
Med njegove najpomembnejše projekte zagotovo sodi predstavitev športnih dosežkov Danila Žerjala, poimenovanje telovadnice ob Osnovni šoli Dutovlje po olimpioniku ter sodelovanje pri snemanju igrano dokumentarnega filma o tem, skoraj pozabljenem dutovskem atletu.
Ob zbirateljstvu Dušan goji ljubezen tudi do glasbe, zato njegovo veliko zanimanje za dutovsko glasbeno zgodovino ne preseneča. Da je velik glasbeni navdušenec - poleg udejstvovanja v pevskem zboru v mlajših letih - pričajo številne pobude in soorganizacije različnih pevskih koncertov in recitalov v Bunčetovi domačiji in tudi čez mejo, v sodelovanju z moškim pevskim zborom Kraški dom iz Repna. Neprecenljivi so številni raziskovalni projekti s tega področja, kot npr. priprava razstave zbranega gradiva dutovskega glasbenika in pevovodje Josipa Jožefa Laha ter organizacija spominskega večera o delovanju prosvetnega društva Venček Dutovlje.
Dušan je več let posvetil tudi zbiranju predmetov in dokumentov o razvoju mizarske dejavnosti v lokalnem okolju ter o nastanku tovarne Krasoprema Dutovlje. S pomočjo domačinov mu je v razmeroma kratkem času uspelo združiti veliko število eksponatov, predvsem izdelkov in mizarskega orodja, ki jih je na Bunčetovi domačiji, konec leta 201 7, postavil na izredno odmevni razstavi, posvečeni 70-letnici Krasopreme.
V lanskem letu se je posvetil še zbiranju podatkov o šivalnih strojih in likalnikih, izdelanih pred letom 1940 ter o njihovih lastnikih. Kako zelo je bil pri tem uspešen, priča podatek, da je na ogled postavil kar 35 šivalnih strojev in preko 20 likalnikov. Razstavo eksponatov je pospremila tudi obsežna dokumentacija o razvoju šivalnih strojev skozi stoletja.
S projektoma je Dušan poudaril dragoceno zgodovino Dutovelj z okolico, ki jo je poleg bogate kmetijske dejavnosti zaznamovala tudi obrt, predvsem mizarstvo, z razstavo šivalnih strojev pa je izpostavil tudi šiviljstvo in čevljarstvo.
Poleg številnih projektov je Dušan pripravil tudi več predavanj in k sodelovanju povabil znance, ki raziskujejo različna področja življenja in dela. Omeniti velja predvsem predavanje Janeza Roglja na temo Dutovci v Ameriki in drugod po svetu, ter sodelovanje z Igorjem Dolencem pri predstavitvi Avstro-ogrske dejavnosti in izgradnje infrastrukture na območju Dutovelj in okolice. Pohvalno je, da ohranja stike s svojci prepoznavnih lokalnih osebnosti, povezuje pa se tudi s krajani, ki so se v preteklosti iz Dutovelj odselili.
Dušan je ljubitelj vsega starega, redkega in zanimivega: od listin, predmetov, starih izrazov do raznih zgodb. V svojem početju je tih in skromen, a vztrajen in pronicljiv opazovalec ter varuh vsega, kar bi lahko utonilo v pozabo.
