Strateški projekt za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo KRAS-CARSO, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, se zaključuje.
V okviru skoraj štiriletnega projekta je nastal tudi Živi muzej Krasa, ki je bil uradno odprt v torek, 25. marca. Slovesnost je pospremil nagovor gostitelja, župana Davorina Terčona in Katje Fedrigo, vodje projekta Kras-Carso ter krajši kulturni program, udeleženci pa so si ogledali tudi del območja muzeja. Občina Sežana želi z Živim muzejem Krasa obiskovalcem predstaviti naravne in kulturne znamenitosti na območju med Sežano, Orlekom in Bazovico, obenem pa ponuditi izhodišče za raznovrstno rekreacijo v objemu tipične kraške krajine.
Odprtju Živega muzeja Krasa, je v prostorih občinske stavbe sledila predstavitev še drugih rezultatov projekta KRAS-CARSO na zaključni tiskovni konferenci.
V čezmejnem projektu je sodelovalo 17 partnerjev: enajst občin na slovenski in italijanski strani Krasa, italijanski Pokrajini Trst in Gorica, Zavod za gozdove Slovenije, Urad deželne gozdne službe Avtonomne dežele FJK, Lokalna akcijska skupina Kras in Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov. Izvajal se je na teritoriju Krasa s ciljem spodbujanja trajnostne teritorialne integracije homogenega območja Krasa kot enega izmed najpomembnejših čezmejnih območij med Slovenijo in Italijo. Cilj projekta je bila izvedba aktivnosti za zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in teritorialne kohezije s skupnimi strategijami na čezmejni ravni. Izdelani so bili praktični dokumenti - smernice za lokalne javne uprave za sprejem enotnih meril za planiranje prostorskega razvoja na ravni prostorskih načrtov in izvedbenih aktov ter upravljanje naravnih in okoljskih virov z namenom združevanja ohranjanja narave in okoljske dediščine s potrebami družbenoekonomskega razvoja in kvalitete življenja lokalnega prebivalstva:
· Študija o prostorskem načrtovanju na Krasu,
· Celovit strateški načrt za razvoj Krasa,
· Skupne smernice za prostorske izvedbene akte v občinah na Krasu,
· Smernice za varčevanje z energijo v javnih ustanovah na Krasu,
· Študija o okoljskih in naravnih značilnostih Krasa,
· Smernice za upravljanje naravnih območij na Krasu,
· Študija izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu,
· Študija o vzpostavitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) "KRAS-CARSO„),
· Načrt usklajenega upravljanja sprejemnih centrov na Krasu.
Realiziranih pa je bilo tudi več konkretnih posegov za izboljšanje privlačnosti teritorija, in sicer:
· Informacijski center Krasa in Živi muzej Krasa (Občina Sežana),
· izdelava GPS-sledi za uporabo poti na območju tržaškega Krasa ter izvedba pobud za preprečevanje nevarnosti požarov v gozdovih - študija Gozdni požari in ekosistemska kompleksnost tržaškega Krasa, zemljevid požarne ogroženosti gozdnih območij teritorija Pokrajine Trst, model požarne ogroženosti na vzorčnih območjih, čezmejna študija požarne ogroženosti gozdov na Krasu ter čezmejna karta požarne ogroženosti na Krasu, seminar „Dobre prakse in smernice o nevarnosti gozdnih požarov na območju Krasa„ (Pokrajina Trst),
· izboljšanje sprejemnega centra Gradina (Pokrajina Gorica),
· nakup prostora in izvedba prve faze ureditve Informacijskega centra Hrpelje-Kozina (Občina Hrpelje-Kozina),
· ureditev poti od Regijskega parka Škocjanske jame (Betanja) do ceste na Gabrku (Občina Divača),
· ureditev poti od Gorjanskega, Brestovice pri Komnu in Brij pri Komnu do državne slovensko italijanske meje (Občina Komen),
· ureditev dostopa in razgledne točke na Cerju (Občina Miren-Kostanjevica),
· ureditev kolesarske steze pri potoku Osp (Občina Milje),
· izboljšanje večnamenskega centra v Boljuncu (Občina Dolina),
· preureditev trga v Repnu (Občina Repentabor),
· izvedba centra za kulturne aktivnosti (Občina Zgonik),
· ureditev poti pri Gropadi in Razpršeni muzej o vodi na Krasu (Občina Trst),
· ureditev ceste Devin-Nabrežina (Občina Devin-Nabrežina),
· posodobitev oz. izboljšanje opremljenosti Naravoslovno didaktičnega centra v Bazovici (Dežela FJK, Urad deželne gozdne službe),
· Gozdna učna pot Josefa Ressla (Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Občino Sežana).
Celostna grafična podoba projekta je bila oblikovana z namenom prispevanja k enotni podobi in prepoznavnosti projekta, obenem pa tudi celotnega teritorija Krasa. Poleg tega so promociji območja matičnega Krasa namenjeni tudi informativni materiali, namenjenih obiskovalcem Krasa.
Strateški dokumenti projekta KRAS-CARSO izkazujejo skupni cilj: s povezovanjem in usklajenim upravljanjem teritorija doseči trajnostni razvoj Krasa na regionalni oz. čezmejni ravni. Na osnovi obstoječega stanja ter rezultatov Študije izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu, se ugotavlja, da je najoptimalnejša možnost za dosego skupnega cilja vzpostavitev čezmejnega geoparka, ki bi obenem pomenil izvedbeni del projekta KRAS-CARSO.
Geopark, ki je sistematična oblika dolgoročnega upravljanja funkcionalno in geografsko zaokroženega teritorija, bi na osnovi geološke in druge dediščine ter definirane teritorialne razvojne strategije prispeval k spodbujanju družbeno ekonomskega razvoja ter ohranjanju in promociji kraškega prostora.
Bodoče sodelovanje med lokalnimi subjekti za upravljanje teritorija bi lahko bilo v nadaljevanju institucionalizirano tudi v obliki Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, kar podpira Čezmejno razvojno partnerstvo Krasa 2014 – 2020, h kateremu so zainteresirani partnerji pristopili s podpisom Izjave o podpori in pristopu k »Listini o nadaljevanju čezmejnega razvojnega partnerstva 2014-2020«.