FLUKTUACIJE - ODPRTJE RAZSTAVE SLIK ALFREDA DE LOCATELLIJA

Alfred de Locatelli v svojem opusu razkriva vez s krajino, natančneje z naravo. Zunanji impulzi postanejo likovni izziv, ki temelji na manifestiranju čutnosti in izraznosti likovnega medija ter vzpostavljanju duhovnih razsežnosti izbrane vsebine.
Slikovna polja so odprta v široke in iluzivno poglobljene panorame, v katerih se v obliki horizontalnih zasnov srečujeta zemlja in nebo kot resničnost in simbolika. Površina je plastena skozi karakterno raznolike poteze in nanose. Avtor s tankočutnim komponiranjem in ustvarjanjem žlahtnih tonalnih prehodov dosega prostorsko brezmejnost in celo eterično iluminacijo. V takšnem prostoru je prisotna narava sama, in to v največji možni meri, na najbolj pristen, avtentičen in popoln način. Listi rastlin namreč postanejo matrica, s katero odtiskuje, na nek način transplantira naravo, njeno umetnost in hkrati njeno življenje v likovno življenje in s tem v likovno umetnost.
V večplastno grajenem slikovnem polju, očiščenem balasta informacij, izbrani listi rastlin postanejo lirična dominanta. Ustvarjanje bi lahko opredelili kot portretiranje detajlov narave, in to na povsem eksakten in dosleden način. Listi nagovarjajo z obliko, barvo in teksturo, pa tudi s svetlobo, ki se poraja skozi spreminjajočo se intenziteto barvne snovnosti. Avtorju so to posebni, dragoceni detajli in zato še posebej poskrbi zanje ter jim daje neke vrste zaščito. Umesti jih v svoj prostor in tako pogosto ustvarja slike v sliki. Opremi jih celo z inventarno številko, in kot pravi sam, jih tako vključi v muzejsko zbirko.
Alfred de Locatelli v pokrajino vnaša bistvo, ki je hkrati tudi pravi koncentrat likovnega življenja. Slikarske prvine se srečujejo z grafičnimi, čutnost pa se prepleta z duhovnostjo.
Anamarija Stibilj Šajn