Partizanska cesta 4
6210 Sežana
Boštjan Plesničar (1968) je akademski slikar in magister umetnosti, ki deluje kot slikar pa tudi ilustrator. Je eden od ustanovnih članov t. i. premoderne umetnosti. Pojem se je pojavil na prelomu novega tisočletja in označuje nastop proti institucionalni aroganci, odrekanje elitizmu akademskih pravil in zavestno profaniranje umetnosti v vseh pogledih, čeprav ji s tem ne jemlje presežnega, ter izraža neomajno vero v slikarstvo.
Avtor bo pripotoval z Goričkega v Sežano in na razstavi z naslovom Na zlati poti dokazal, da je štafelajno slikarstvo v tehniki olja ali akrila še vedno živo, da figuralika, kljub svoji eksploataciji, ki jo je doživljala skozi zgodovino, še vedno premore veliko neodkritega in posebej aktualnega, da ostaja likovno dražestna in vsebinsko odprta.
Ob navedenem bi bilo Boštjana Plesničarja nepopolno in celo krivično opredeliti za klasičnega slikarja. Čeprav prizore črpa iz vsakdanjega življenja ter prisega na človeški lik, na floro in favno, je njegova ikonografija izrazito intimna. Razkriva odnos do življenja, do družbenih in ekoloških vprašanj, vselej pa tudi do umetnosti. Njegova dela so kompleksna, pronicljiva, provokativna, kritična, sarkastična, tudi hudomušna. Vedno izvirna! So refleksija resničnosti v poglobljeni, izrazito avtorski preobleki. Na njegovi interpretativni poti srečujemo prepoznavne pripovedno-izpovedne akterje in predmete, a dogajanje je postavljeno tako, da je posebno, drugačno, da nas vodi do praga metafizičnega, predvsem pa avtorsko svojstvenega. Za Plesničarjevo ustvarjanje niso značilni le vsebinska moč, sporočilnost, svežina in iskrivost, temveč tudi inventivnost in drznost znotraj klasičnega slikarskega poligona izraznih možnosti. Na oblikovno igrive in barvno živahne slikovne odre je avtor tokrat povabil tudi zlati element. Kot pravi sam, ga uporabi kot »grafični« gradnik in kot »vrhnjo prosojnico«, ki povzema točke slike. Temu bi lahko dodali še marsikateri odgovor … (Anamarija Stibilj Šajn)
Ustvarjalca in njegovo delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
Razstava bo na ogled do 11. septembra 2022.