Tema krajine in s tem tudi narave v zgodovini umetnosti nikoli ni pozabljena. Iz nje izvirajo številni in raznoliki ustvarjalni impulzi. Akademska slikarka Fulvia Grbac ji namenja samosvojo pozornost. Iz globokega čutenja življenjskega prostora ob Sečoveljskih solinah, pa tudi časa, izhaja cikel del z naslovom Contra naturam. Z njim sicer izrazi specifiko in lepoto tega miljeja, a avtoričin votivni motiv predstavlja tisto, kar je proti naravi. Slikarkino življenje ob meji ter družbena in politična dogajanja njena razmišljanja vodijo v aktualno problematiko – v postavljanje žičnih ograj. V nekaterih rešitvah jim namenja osrednjo in samostojno vlogo, saj jih postavlja v vsebinsko nedefiniran, prazen prostor, v katerem se skozi znakovnost, izpeljano iz linij in ploskev, maksimalno osmislijo. Prav tako pa jih umešča tudi v krajinski milje. Njihova ostrina v njem učinkuje kot tujek in je jasna pričevalka negativnega, še toliko bolj, ko nastopi kot kontrapunkt primarnim in organskim oblikam. Avtorica izbrano vsebino uresničuje na grafičen način, in sicer v tehnikah barvnega lesorza, kolografije, suhe igle, pa tudi monotipije. Z risbo, ki ob tem nastopa kot osnovni likovno-izrazni element, dosega eksaktnost, s tem pa tudi oblikovno in vsebinsko-sporočilno ostrino. Z vsebinami nam daje pomembne iztočnice za razmišljanje, ki seže preko žičnatih ovir na področje barier z osebno intimno in tudi občo ikonografsko razlago. (Anamarija Stibilj Šajn)
Slikarko in njeno delo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn.
